Jadralni klub
LOKA TIMING
Škofja Loka

a

 

Tinga Tinga v Italiji

<<< 9.etapa  

Proti domu ali »Vratija se barba iz Sicilije...«

ETAPA-10:     5. – 18. avgust 2012
Trani – Vieste – Lastovo – Korčula – Vis – Šolta – Tijat – Dugi otok – Silba – Cres – Rab - Krk
 
Prečenje Jadrana na Hrvaško je brez težav z visokim morjem ali močnim vetrom, na hrvaškem pa najlepši sprejem, ki ti ga morje lahko da: kristalno čista, zelena vode, borovci in škržati, razčlenjena obala s številnimi zalivčki za sidranje. Tega sva oba s Tatjano zelo pogrešala v Italiji. A hladna fronta, ki se pomika čez Slovenijo in Hrvaško nam še vse do Šolte nameni močne vetrove s severovzhoda in severozahoda. Piha nam 20 vozlov v nos in morje 3-4, na srečo so vsaj noči mirne. V nedeljo ponoči nas na Šolti oplazita dve plohi in ohladi se tako ozračje (25°C) kot morje (22°C). Na koncu imamo veliki finale s športnim jadrnjem mimo Senjskih vrat.
 
TRANI
Sobota, 5.avgusta je spet delovna, saj morava počistiti barko in jo pripraviti za nove goste. Tatjana tudi opere nekaj najine garderobe, popoldne in večer pa izkoristiva za uživanje lepot Tranija in njihovega festivala mestnega patrona sv.Nikolaja Pelegrinskega (romarja). Ob 21.uri se po morju v luko pripelje procesija čolnov. Na prvi, največji jahti je kip sv.Nikolaja in ugledni cerkveni ter mestni dostojanstveniki. Na obali jih čaka polna ekipa verskih navdušencev, ki pričakujejo izkrcanje. Toda procesija pluje po luki še skoraj eno uro, da si kip sv.Nikolaja in seveda vsi udeleženci ogledamo veličasten ognjemet. Po izkrcanju traja procesija po mestnih ulicah še dobri dve uri. Vsa množica s korza se gnete za njimi, tako da je gibanje po ulici ob morju skoraj nemogoče.
Nedeljo preživiva na kopnem. Z rent a carom se zapeljeva do CASTELLO DEL MONTE, posebne arhitekturne mojstrovine Frederica II, kralja Bavarske, Sicilije in Pulije, ki je na 300 m visokem hribcu v notranjosti postavil trdnjavo v samih osmicah: osmerokotni tloris, osem stražnih stolpov, osem soban v dveh nadstropjih itd. Grad je močno načel zob časa, saj je material peščenjaka preobčutljiv za deževja, ki so ga načenjala potem, ko se je podrla streha. Toda s pomočjo UNESCA so ga lepo obnovili in se danes kaže v vsej svoji veličini. Zatem se zapeljeva proti obali do mesta BITONTO. Mesto ima zelo staro katedralo in labirint ozkih uličic kot v kakem arabskem mestecu. Sredi dneva je kot opustošeno in le s pomočjo slučajnega mimoidočega najdeva odlično trattorio za slastno kosilo. Danes je tu v Italiji rekordno vroče in zatohlo. Zato se po kosilu zapeljeva na obalo takoj severno nad Barijem. A v nedeljo je problem že parkiranje, saj je obalna cesta zaparkirana več kot 10 kilometrov. Nekje celo najdeva prost parking, a kaj ko je vstop na plažo plačljiv (in midva nimava s seboj kopalk), restavracija zaprta, bar pa dostopen le v kopalkah. Po kaki uri iskanja obupava in pred vročino zbeživa kar na letališče, da v prijetnem hladu air-conditiona v kavarni počakava na Franceta in Viktorijo. Priletita z Ryan Air iz Trsta in ob vkrcanju na barko doživita vročinski šok po prihodu iz Slovenije. Reši ju šele hladen tuš kar iz cevi za vodo na našem pomolu. S kratkim sprehodom večer zaključimo ob polnočni pizzi in gledanju veličastnega ognjemeta.
 
TRANI – VIESTE (38 Nm)
S šibkim jugovzhodnikom uspemo večino poti do Viesta prejadrati. Po skoraj 2000 preplutih miljah in dveh in pol mesecih plovbe danes na panulo končno ujamemo dve ribi - palamidi. Tako imamo prvo večerjo s svežimi ribami iz lastnega ulova!
Pozno popoldne vržemo sidro v zalivu južno od svetilnika pred mestno plažo. Vetra ni za 10 vozlov a morje ostane 3 in valovi nas zibajo tudi v noč. Zelo je soparno, na obali najprej vaje pihalne godbe, nato pa še pravi koncert, ki traja skoraj do polnoči.
 
Prečenje Jadrana VIESTE – LASTOVO (60 Nm)
Vremenska napoved obeta naraščajoči severozahodnik, ki bo v naslednjih dneh dosegal 6 Bf na odprtem morju. Zato se odločimo za nocojšnje prečenje Jadrana. Ob polnoči odvežem in odmotoriram v smeri Palagruže, Lastova. Razdaljo 60 milj prevozimo v 11 urah in se v torek, 7.avgusta ob 11.uri zasidramo v idiličnem zalivčku uvale Kremena v zahodnem delu Velikega Laga na otoku Lastovo. Na odprtem morju smo imeli valove samo za 2-3, vetra pa okoli 5 vozlov. Kakšno uro po našem zasidranju pa že pihne severozahodnik 20 vozlov in piha vse do 22.ure, nato se čez noč umiri. Dobro smo jo odnesli, saj je na odprtem morje 4-5.
Povratek v hrvaško morje je rajski: vse okoli nas so zeleni borovci vse do morja, predejo nam škržati, zaliv ima kristalno čisto zeleno vodo in dobro smo zaščiteni od vetra in valov. Užitek v sidranju, kopanju in sončenju na palubi. S tem se dolga italijanska obala z zelo redkimi izjemami res ne more pohvaliti. Tega je pri nas na pretek in Tatjani obljubim, da bomo naslednje poletje preživeli na Hrvaškem. Saj nam res nič ne manjka! Pa tudi gostilne in pivo je tu cenejše...
 
Lastovo: VELI LAGO/Kremena – ZAKLOPATICA/Triton (6 Nm)
V idiličnem, še mirnem jutru najprej veslamo po zalivu Velikega Laga. Gostota zasidranih plovil je tu velika, sploh ni primerjave z italijansko stranjo. Danes si privoščimo le krajši premik na severno stran otoka Lastovo, v zaliv Zaklopatica, kjer smo si pri Tritonu rezervirali vez in večerjo.
Zunaj zaliva vleče že res krepak severozahodnik in vso pot zelo hitro prejadramo, na vezu pri Tritonu pa nas vse popoldne do večera bočni veter pošteno zateguje na mooringu.
Popoldne se najprej odpravimo peš do mesta Lastovo, ki je na hribu, obrnjeno na notranja polja in se ga z morja sploh ne vidi. Iz Zaklopatice je to kar 3 km, a sprehod v senci borovcev je prav prijeten. Ogledamo si znamenite lastovske dimnike in staro mestno jedro ter si privoščimo prvo točeno laško pivo. Ugotovimo, da je pol ceneje kot v Italiji in še naše mere (v Italiji so imeli le mere 2, 3,3 ali 4 dcl).
Večerja pri Tritonu je sanjska: na terasi s pogledom na našo barko in sončnim zahodom na morju nam servirajo najprej odlične morske predjedi (sipine polpete, popečene kozice, dagnje na buzaru in karpačo šarana), nato pa še dve večji oradi z žara in zelenjavnimi  prilogami. Vse skupaj poplaknemo z domačim vinom Tritona. Ja, Tonči je še vedno eden največjih kulinaričnih mojstrov Jadrana. Za soliden privez z elektriko, vodo, tuši in toaletami ter celotno večerno pojedino in pijačo na koncu plačamo manj kot 140 evrov. Dokaj ugodno, če to primerjamo z italijanskimi cenami privezov po 60€ brez tušev in toalet. Hkrati se tudi izognemo plačilu vstopnice za nacionalni park Lastova, ki nas je doletela prejšnji dan v Velem Lagu 100 hrv.kun za 4 osebe.
 
Lastovo ZAKLOPATICA – Korčula VELA LUKA (20 Nm)
Z jutranjim rahlim burinom izplujemo proti severozahodu. Naš današnji cilj je zahodni del otoka Korčula. Kmalu zajadramo s severovzhodnikom in priplujemo vse do vstopa v zaliv Vele Luke. V mestu so večji del zaliva zasedli z bojami in mooringi. Odločimo se za bojo. Zaliv je povsem odprt na zahod in v današnjem krepkem severozahodniku na boji občutimo vse do 21.ure tako močan veter kot tudi valove. A na boji je to precej ugodneje kot na mooringih, kjer imajo veter in val v bok.
Med popoldanskim sprehodom skozi mesto in nabavo hrane in pijače kupimo tudi vstopnice za večerni koncert. Danes se zaključuje Last Minute Jazz Festival in zaključni koncert ima Oliver Dragojević z istrskim jazz bandom Elvisa Stanića. Koncert je na notranjem dvorišču mestne cerkve. Udeleži se ga večina meščanov, saj je Oliver doma prav iz Vele Luke. Izkušeni profesionalec naredi res dobro štimungo. Predstavi nekaj jazz interpretacij svojih znanih skladb, spusti se na povsem naturalistični jazz z imitiranjem morskih valov in ptic, naniza svoje glavne adute in ne pozabi na tri najbolj slavne pesmi Vele Luke, od koder poleg njega prihaja še nekaj glasbenikov in komponistov. Naš kulturni večer se zaključi šele ob pol polnoči.
 
Korčula VELA LUKA – Vis luka VIS (27 Nm)
Na boji nas je čez noč kar gugalo in še zjutraj ob izplutju nas že čaka morje 3. Veter je sprva še šibak, naraste šele po 11.uri. Uspemo nekaj jadrati, večji del poti do Visa pa premotoriramo. Žal ima danes naš ženski del posadke želodčne težave. Nismo prepričani, ali je vzrok v guganju ali kak virus od plavanja v sorazmerno nečisti vodi pred Velo Luko. Obe uspeta do večera očistiti svoj prebavni trak in z večernim brinovcem umiriti organizem.
Zgodaj popoldne se zasidramo v luki Vis, takoj zahodno od pokopališča. Severozahodnik močno naraste in na sidru imamo popoldne sunke z zahoda tudi preko 20 vozlov. Med sprehodom po viški rivi najdemo povsem novo slovensko barko Jeanneau-50 našega IYFR prijatelja Alojza iz Idrije, ki nas prijazno povabi na kozarček. Tako debata steče o plovilih, opremi in seveda serviserjih.
 
Vis – Pakleni otoci Sv.KLEMENT/uvala TARŠĆE (18 Nm)
Tudi danes z zgodnjim startom uspemo  ubežati močnemu severozahodniku, ki potegne ob 11h. Z motorjem si ogledamo mesto Hvar, nato v Paklenih otocih najdemo nam ugodno sidrišče v uvali Taršće na otoku Sv.Klement. Seveda je vse okoli Hvara polno plovil. Preliv Ždrilac ima že dopoldne preko 100 zasidranih čolnov in jadrnic. Manjka pa velikih jaht bogatašev, ki so tu običajne. Opažam, da se na hrvaškem tudi odraža evropska ekonomska kriza. Plovil je manj, saj smo zdaj na višku sezone. Poleg domačinov so glavni italijanski gostje in nekaj Slovencev. Manjka predvsem Nemcev in Avstrijcev.
Zasidramo se na dnu uvale v globini 6m z dvojnim vezom krme na kopenske skale, saj se do konca dneva v zalivu zasidra skoraj 30 plovil. Kljub močnemu vetru smo na vezu z na zahod obrnjeno krmo dokaj mirni. Le ohladilo se je tako ozračje kot morje. Še naši vztrajni plavalki potožita, kako je voda hladna. Nocoj prvič po 2 mesecih in pol večerjam oblečen v dolge rokave.
 
Pakleni otoci TARŠĆE – Šolta MASLINICA (24 Nm)
Nedeljsko dopoldne delno motoriramo, delno jadramo v veter proti otoku Šolta. Ob že krepkem severozahodniku najprej pokukamo v nekdaj tako idiličen fjordek Šešula. Zdaj so tam boje, polno gliserjev in le za kratko kopanje naših plavalk vržem sidro sredi zaliva. Ko preplujemo še tisto dobro miljo okoli rta v zaliv Maslinice, je morje že 3-4 in spet vleče preko 20 vozlov vetra. Zasidramo se v povsem novi marini Martinis Marchi. Ima le 50 vezov in pred 16.uro je že povsem zasedena. Še vse popoldne prihajajo nove jadrnice, ki bežijo pred močnim vetrom in morjem, a žal ni več prostora zanje.
Marina je zgledno urejena, le vezi so z bokom odprti na zahod, tako kot sam zaliv. Valobran le delno zmanjša višino valov, zato nas na vezu pošteno nagiba. Bokobrani imajo precej težav, da me ščitijo pred skoraj 2 m višjim gliserjem dolžine 56 čevljev (17 m).  
Kot smo brali v majski številki hrvaške revije More, je nemški privatnik tu najprej obnovil dvorec Marchi v hotel visokega cenovnega razreda in letošnjega maja odprl še marino. Vložiti je moral precej sredstev, a ne vem, kako se mu bodo povrnila. Hotel ima le 6 suit in apartmajev, vse skupaj 18 postelj. A dvorec je fantastičen in ima notranje dvorišče z odprtim bazenom v prvem nadstropju. Človek se namreč vpraša, zakaj bi sem prišli petičneži, ki so pripravljeni odšteti 150-300 evrov na noč: dostop iz letališča Split je možen ali enkrat dnevno s trajektom ali s taksi ladjico, vasica Maslinice je 100 metrov rivice s tremi konobami in dvema barčkoma, plaža je kratka in skalnata. Otok Šolta nima ne športnih objektov ali igrišča za golf, nima rajske plaže, ne bogate kulinarične ali kulturne ponudbe... No, to ni naša skrb. Mi poravnamo samo račun 65 evrov za marino.
Popoldne v kafiču Pomorskega športno-ribolovnega društva »Maslinica« po televiziji gledamo olimpijsko finale v vaterpolu med Hrvaško in Italijo. Odlična tekma, v kateri Hrvatje zasluženo zmagajo 8 : 6! Zanimivo je, da je tu tudi edini brezplačni Wi-Fi za internet v celi vasi. V marini in hotelu obstaja le plačljiva varianta. V vasi je tudi soliden market.
 
Šolta MASLINICA – Tijat TIJAŠČICA (30 Nm)
Ponoči se ulije ploha dežja in zbudimo se v oblačno, hladno jutro. Štartamo najprej na motor in šele južno od Rogoznice razvijemo genaker, s katerim jadramo dve uri proti šibeniškemu arhipelagu. Nebo je oblačno, oplazi nas nekaj kapelj, na odprtem morju se bliska in lije. Vetrovi so dokaj šibki in variabilnih smeri. Šele pozno popoldne se zjasni in zasije sonce. Ta akvatorij ima najbolj gost navtični promet in v določenem trenutku naštejem na obzorju preko 50 plovil.
Sidro vržemo na otoku Tijat v zalivu Tijaščica, ki je tudi po vsej južni strani zaseden s privatnimi bojami. Na srečo je še dovolj prostora za sidranje ali ob obali ali na sami sredini zaliva. Mi se odločimo za prosto sidro na sredini, blizu dna zaliva. Tu je bilo sidranje vedno enostavno, saj je dno mivka, ki dobro drži in zaliv dovolj velik za preko 50 plovil. Miren dan zaključimo še z vzponom na Veliko glavo, 119 m visok vrh otoka Tijat z lepimi razgledi na vse strani neba.
Na dnu zaliva je “taborniška” konoba Šoto Vento z lesenim pomolom. Ima agregat in čez dan dokaj glasno glasbo, a z nočjo se zaliv umiri in imamo povsem mirno spanje na sidru.
 
Tijat TIJAŠČICA – Dugi otok ŽMAN (39 Nm)
Danes imamo kar oblačni začetek dneva, a se okoli poldneva spet zjasni. Le vetrovi so prerahli za našo barko (5 vozlov južnih smeri). Tako motoriramo po Murterskem morju mimo Velikega Kornata, Žuta, Provers in Salija, tankamo gorivo v Zaglavu in pristanemo na pomolčku v Žmanu na Dugem otoku. Razlog je seveda Ksenija s svojo dobro kuhinjo.
Na pomolu so v večini spet Italijani, pa en Čeh in na koncu nam na boku pristane še jadrnica Sandokan s škofjeloško družino Poljšakov. David je barko letos lepo obnovil, tako da svetlo prebarvana paluba in nove lesene ograje ter kosnik delajo Sandokana precej mlajšega kot je v resnici (osnovni del trupa je star 80 let). Popoldne se kopamo na plaži skupaj z domačini in tukajšnjimi turisti. Voda je čista in prijetno topla, pa še tuš je na plaži. Obišče nas mlada študentka, ki za privez na pomolčku kasira kar visoko ceno 242 kun, a napiše nam 2 računa 75% zneska gre na Županijo Zadar, samo preostanek ostane v Žmanu.
Večer preživimo v članom JK Lokatiming in JK Odisej dobro poznanem gostišču pri Kseniji, ki se nam kljub polnemu lokalu posebej posveti. Tako uživamo v njenih predjedeh, predvsem svežih rogljičih s skuto in tuno. Tudi pečena riba je odlična, le malo jo je bilo. Ko že pojemo, Ksenija ugotovi, da so v kuhinji naredili napako. Nam so postregli ribo namenjeno Italijanom, Italijani so dobili eno od naših dveh rib in v kuhinji jim je ostala še ena pečena velika orada. Zdaj je prepozno, mi smo že siti. Na koncu se nam Ksenija oddolži z domačimi torticami, da se res pošteno napokamo.
 
Dugi otok ŽMAN – Silba mesto (35 Nm)
Čeprav sem imel namen danes sidrati v Sakarunu na Dugem otoku, me telefonski klic Darka Moharja opozori na močno burjo od četrtka dalje. Z Darkom se dogovoriva, da se v petek srečamo v uvali sv.Mare na Rabu. Glede na napovedano burjo se namenimo potegniti malo bolj severno, kar do Silbe. Zjutraj nimamo vetrov do Božave, ko končno razpnemo jadra in jadramo vse do boj v Zapuntelu. Postanek za kosilo in kopanje je med samimi italijanskimi plovili. Neverjetno, a na Hrvaškem imam okoli sebe več Italijanov kot v Italiji.
Od tu dalje z rahlim vetrom do pete ure popoldne jadramo vse do Silbe. Ob Olibu nas obiščejo delfini in enemu uspe visok skok v zrak (preko pol metra se z repom dvigne nad morsko gladino). Nad skokom je tako navdušen, da se vrne do nas in nas z dvema ploskoma repa ob gladino pripravi do ploskanja.  
Pred mestnim mandračem Silbe je že precej zasidranih plovil. Nekateri se celo potapljajo in vežejo svoje barke na betonske bloke nekdanjih boj. Mi raje sidramo na lastnem sidru in se z gumenjakom odpravimo raziskovat Silbo. Najdem tudi WiFi v kafiču pred luko na zahodni strani otoka, da preverim na aladinu DHMZ Darkovo napoved burje. Kot kaže bo huda le pod Velebitom, drugod bo za nas ravno pravšnja.
Nocojšnja noč na Silbi je mučna. Znojimo se v vroči sopari, grizejo nas komarji. Da zaspim, se moram ob 01h ohladiti v morju. A že čez dve uri nas zbudi hrup pijane slovensko hrvaške posadke gliserja, ki pristane v temi na skalah mestnega valobrana. Namesto da bi reševali plovilo, se fantje glasno obsojajo, kdo je kriv za nasedlo barko in si pošiljajo mastne kletvice, pijana sopotnica pa tako glasno vrešči, da zbudi več okoliških bark. Končno se najde ribič, ki jih pomiri in jih vodi, kako rešijo barko s skal. Tako je kmalu tu že nov dan.
 
Silba – Ilovik – Cres KOLORAT (23 Nm)
Zjutraj najprej s Francem nabaviva svež kruh in še nekaj piva, ki ga zmanjkuje. Ponudba na Silbi je odlična: kiosk takoj ob mandraču ima vse, kar običajno potrebuje jadralec, pri cerkvi pa sta dve večji stojnici s sadjem in zelenjavo. Tako nama ni treba obiskati enega od dveh večjih marketov sredi vasi.
Tudi danes so vetrovi šibki, a uspe nam jadrati del poti do Ilovika in celo pot od Malega Lošinja do Kolorata na Cresu. Jadro dneva je genaker, ki nam iz 7 vozlov vetra izvleče 3-4 vozle hitrosti.
Vežemo se na bojah v Koloratu, če bo zvečer res udarila senjska burja. In tu nas obiščeta naša prijatelja iz Loke, Veljko in Ida. Kot kolesarja najprej ne najdeta poti do obale Kolorata in na koncu ju z gumenjakom poberem na vhodnem rtu v zaliv. Na povratku z nočjo imamo kar problem izkrcanja, ker je burja res dvignila valove in z gumenjakom pošteno manevriram pred kot nož ostrimi konicami skalne obale. Oba potnika srečno izkrcam, le Idina superga je končala v morju. Lepo je bilo poklepetati s prijatelji, ki so mi prinesli nekaj novic iz domačega kraja, od koder sem odsoten že 80 dni.
 
Cres KOLORAT – Rab mesto – Rab uvala sv.MARA (21 Nm)
Burja vleče celo noč. Najmočnejši sunki pridejo kako uro pred sončnim vzhodom. V zaliv prinese nekaj valovanja, a s premcem smo obrnjeni proti valovom in je na boji povsem varno. Po izplutju iz Kolorata imamo ravno pravšnji severozahodnik, da v lepi orci hitro prijadramo do mesta Rab. Tu je zelo gost promet, predvsem zaradi črpalke. Morje je povsem razvalovano zaradi gostote plovil. Srečo imamo, da kljub gužvi na mestni obali, najdemo prostor, da se vežemo za slabo urico postanka. Privoščimo si pijačo v mestni kavarni.
Nato pohitimo do uvale sv.Mare, kjer nas na svoji barki Quicksilver 560 že čaka Darko, naš “kogo” (beri: kuhar) s prve letošnje etape. Dvignil se je pošten maestral in naredil že lepo skodrano morje, a v uvali je povsem mirno. Sidro vržemo vzporedno z Darkom in se vežemo na obalo. Barki približamo s prečno vrvjo, Darko z ženo prinese whisky in veselo klepečemo ob malici, ki jo pripravi naša lepša polovica posadke. Morje je odlično za kopanje, kar je pritegnilo precej gliserjev dnevnih kopalcev, a z večerom se vsi umaknejo in poleg nas ostane le še en gliser. V mirnem večeru uživamo ob vinu in rižoti, ki jo je pripravil naš kogo.
 
Rab uvala sv.MARA – Krk marina PUNAT (16 Nm)
Glede na mirno noč na sidru brez valov in ob le rahlem vetrcu zjutraj bodrim Darka, da tiste hude Velebitske burje pač danes ni bilo in naj se le odpravi tudi on s svojim čolničem nazaj proti Baški na Krku. A Darko ima izkušnje. Pravi, da bo odvezal šele okoli 14.ure, ko bo burja popustila, da se bo lahko prebil skozi Senjska vrata. In Darko je imel prav!
Ko zapustimo mirno uvalo sv.Mare, je zunaj že nakodrano morje, ob rtu konec Raba ga je že za 3 in sredi stržena Senjskih vrat za 4 Bf. Veter hitro naraste na 25-28 vozlov. Nam ob ustrezno skrajšanih jadrih to pomeni lepo športno jadranje v orco. Razdaljo do Punata v optimalni smeri zelo hitro prejadramo v dveh urah in pol. Smo edini na obzorju, a uživamo.
To je za Tingo Tingo veliki finale ob zaključku morskega potepanja, na katerem smo prepotovali preko 2150 Nm (dobrih 4000 km), obiskali 66 mest in pristanišč ter še več cerkva. S Tingo Tingo sva v letošnjem, Tinginem desetem poletju, dosegla 20.000 preplutih milj.
 
V soboto, 18.avgusta, točno opoldne se privežemo na svoj domači vez v marini Punat na Krku.
 
S tem je zaključena še ena od mojih Odisejad.
Videli smo najlepša mesta Apulije in Sicilije in v celoti izpolnili načrtovano pot. Vrnili smo se po planu in upam, da so bili tudi vsi najini sopotniki zadovoljni s plovbo.
Dolga plovba me je malo tudi utrudila.
Zdaj si želim spremembe na kolesu ali v hribih.
 
Hvala vsem, ki ste me spremljali in
na svidenje ob kakem jesenskem druženju s predavanjem o naših letošnjih doživetjih,
 
barba Marko
fotogalerija >>>                                                           na vrh  

osveženo:  08.03.2016 © Miran 2012