<<< nazaj                                         Vzpon na Nanos - 25.5.2008

Vzpon na Nanos 2008

Fotkein komentar: Miloš
  Za komentar zadrži miško nad slikco...
  Ob našem prihodu v Razdrto Nanos ni kazal najlepše podobe, zato smo skočili še na kavico, "da se tam gor mal spuca".......... Udeleženci se predstavijo in odrinejo... med rožce! Najprej nas na poti, obdani s cvetjem, pozdravijo potonke... dišeči salomonov pečat, ...
  nemška perunika ali iris z dodano vrednostjo še lepših dvonogih rožic !!! Ni jim bilo treba dolgo čakati... prav hitro so se postavili na ogled. Hrabro smo se vzpenjali...
  proti vrhu! Gor malca, zdravica kapitanu, ki je slavil osebni jubilej in fotka. Madona, deset nas je blo, eden manjka !! Smo jo najdl, Matejo! Zdej smo pa res vsi... Za pot nazaj smo izdali daljšo, a nič manj cvetočo varianto. Že takoj nas je pozdravila hrušica...
  malo naprej se je važil bližnji sorodnik velikonočnice, navadni kosmatinec. Luč v cerkvici Sv.Hieronima je včasih kazala mornarjem pot domov (?). Ob poti dišala je mračica,
  in barva gozdnega šebenika je odstopala od suhih travnikov. Prave poljane perunik... so preplavljale južno pobočje Nanosa. Ker nas je v Vipavi že čakalo kosilo, ...
  smo med dišečimi šmarnicami ... in šopi travnolistne perunike... po neverjetno dišečem gozdu zaključili klobaso. Še špila, ...
  malo osvežitve, ... in klobasa je zašpilena! Po ta novem ne morš kar koj, ko prideš s hriba, napadet hrane. Strečing je baje celo obvezen!!! (te pa nisem mogu obrnt!). Janez je stvar vzel resno, tko da je škarfa komaj zdržala.
  Tko "par excellence", kot je bil izlet... je bla tud hrana... pa kozarček pinele in terana je šel krasno zraven! Reka Vipava je šumela pod nami...
    nam pa mejčkn že tud u glav... zato smo se po kratkem ogledu Vipave postrgal domov. Odlično porabljen dan!  
<<< nazaj

Osveženo: 08.10.2011