Oglasil se nam je naš novi
član Matic Jezeršek, ki je trenutno v južni Ameriki:
Želja po daljšem potovanju in
prečkanju Atlantika je v meni tlela že nekaj časa, lansko
leto pa sem se odločil pustiti službo in to željo
uresničiti.
Po enomesečnem štopanju in
potovanju iz Puštala do Seville, sem malo pogoljufal in se
vsedel na avion za Las Palmas, Gran Canaria. Tam sem skupaj
z drugimi štoparji preživel približno 2 tedna, dokler nisem
našel nizozemskega kapitana (in njegovega portugalskega
mačka), ki je iskal posadko za jadranje do Brazilije. Zraven
sem povabil še kolega s Poljske in Nemčije in mednarodna
posadka je bila sestavljena.
Jadrali smo na 10.5m dolgi
jadrnici nizozemske izdelave iz leta 1978. Počasna, vendar
robustna in varna. Jadranje do Kapverdskih otokov nam je
vzelo 10 dni, še 18 pa smo jih potrebovali do druge strani
Atlantika. Vreme nam je na splošno dobro služilo. Nekaj dni
brez vetra in nekaj dni z močnejšim vetrom ter nalivi, brez
kakšne resnejše vremenske situacije. Najbolj naporno je bilo
območje okrog ekvatorja, drugače pa je bilo jadranje
enostavno. Nekateri pravijo prečkanju Atlantika iz vzhoda
proti zahodu v območju stalnih vetrov (sploh na
Karibe) gentleman sailing - nastaviš jadra, se vsedeš in
greš.
Toliko na kratko. Več o
ujetih ribah, strganih jadrih, skakanju z jambora sredi
oceana, lovljenju deževnice, servisiranju avtopilota sredi
noči in podobnih pripetljajih pa v živo.
Sedaj nadaljujem potovanje po
J Ameriki, zadnje dni pa me spet malo vleče na ocean. Kaže
se priložnost za Francosko Gvajano... mogoče pa.
|
|