EKIPA KARPO:
Po vrnitvi z Malte smo jadrnici privoščili nekaj dni počitka v Šibeniku, nato se je ekipa zbrala na startu regate Jabuka. Po uspehih na Rolex Middle Sea Race in Aegean 600 je bil naš pristop sproščen, vendar resen, saj se tukaj zbere jadralska smetana s Hrvaške, Slovenije, Češke, Avstrije ter drugih držav. Pred startom smo šli v izvidnico mimo otoka Prvič ter se taktično odločili o jadrih za prvi del regate.

Na 22. izvedbi te 88 NM dolge regate se je tokrat zbralo 116 jadrnic z ljubitelji offshore jadranja. Značilnost regate je nočni start, ki je tudi tokrat postregel s polno dozo adrenalina.

Že tako zahteven start je bil začinjen z zapletom škote glavnega jadra, saj nam je vrv na eni strani pobegnila iz sistema za upravljanje glavnega jadra in smo lahko delali zgolj z enim vinčem na drugi strani.

S Karpo smo se kljub temu odlično pozicionirali in se preko startne črte pognali kot tretji. Prizor je bil neverjeten: pred nami tema, za nami nepregledna množica navigacijskih lučk. Razvili smo Dustom Sails Code0, ki se je v spreminjajočih vetrnih razmerah izkazal odlično. Večina drugih jadrnic se je odločila za genakerje, s katerimi so imeli težave. Nekaj jadrnic je "zorcalo", videli smo tudi en strgan genaker. Pri plitvini Sestrice se je kot vetra spremenil, dvignili smo "mariborčana" (vijoličasti genaker Dustom A2), ter premec obrnili proti 40 NM oddaljeni Jabuki.

Lansko leto smo naredili resno napako pri izbiri smeri plovbe in v cilj prišli šele na 47. mestu. Iz te boleče lekcije smo se naučili, da je bistveno bolje jadrati po desni strani, ker je tam močnejši veter. To se nam je letos obrestovalo, saj smo v primerjavi z nekaterimi konkurenčnimi jadrnicami dosegali odlične povprečne hitrosti. Dodatni pogon nam je dala namestitev genakerja na tangunu, ki jo ljubkovalno imenujemo Crazy Jenny. Ta tehnika je precej zahtevna, vendar omogoča učinkovitejše jadranje z globokimi koti.

Ideja te kultne regate je, da se vulkanski otok Jabuka objadra ob sončnem vzhodu. No, ker so bile vetrne razmere odlične (15-20 kt burje), smo Jabuko objadrali že ob 2:30 ponoči. Otok je bil močno obsijan z luninim sijem, ki mu je dodal mistični pridih. Čeprav bi jo človek v tišini kar gledal in gledal, nas je čakal manever spusta genakra in posvetiti smo se morali jadranju. Nekajkrat smo se še ozrli nazaj in si obljubili, da se drugo leto znova vrnemo.

Burja je na tem območju oslabela in pihala zgolj od 7-9 kt, kar je ob neprijetnih valovih pomenilo precej zahtevno jadranje v veter nazaj proti Vodicam. Bili smo pod stresom, saj smo zaradi napovedi o močnejši burji direktno namestili jadro J2, ki ni dajalo toliko moči, kot bi ga večji J1. Zatadi tega na tem delu naše jadranje ni bilo optimalno.

Ko je dobro uro kasneje veter le zapihal močneje smo se oddahnili, Karpo je začela "leteti" v veter. Večina ekipe kljub utrujenosti vztrajala na ograjici, saj smo s tem pripomogli k hitrosti in stabilnosti jadrnice.

V zgodnje dopoldanskih urah smo se v burji do 18 kt približevali Žirjam in napetost začela naraščati, saj je bilo jasno, da se nam obeta vrhunski rezultat. Uspešno smo odbili napad Firsta 45 Venus in v cilj prijadrali že ob 11.07 uri, na 10. mestu v skupni razvrstitvi. Pred nami so bile same "jurilice", kot v žargonu imenujemo jadrnice, ki so namenjene zgolj regatiranju in so bistveno bolj zmogljive.

V svojem razredu v Open smo med 25 jadrnicami dosegli 2. mesto, prehitela nas je Vismara Baltic V47RC Evalu Kiss Group z Mate Arapovom za krmilom.

Napeto je bilo po korigiranem času v ORC A z 21 jadrnicami. Osvojili smo 1. mesto zgolj 3 minute pred omenjenim Venusom s krmarjem Miro Tuleja. Na 3. mestu je bil Enavigo 38 Dubrovnik, Ivo Kvestić za krmilom. Vrhunskega rezultata smo bili res veseli, saj je pika na i odlični jadralni sezoni.

Sedaj nas čaka še jadranje proti novemu domu oziroma privezu, ki bo v Marini Portorož.